[870] būbīle, is, n. (bos), der Rinder- od. Ochsenstall, Plaut. Pers. 319. Cato r.r. 4. Varr. r.r. 1, 13, 1. Col. 1, 6, 4. Vitr. 6, 6. § 1 u. 2. Phaedr. 2, 8, 4 (Müller bovili). Vgl. bovile.